GLASBENI KOTIČEK | DOSEŽKI ZAPOSLENIH | LUTKOVNA SKUPINA

 

 

Tatjana Zdešar, vodja kuhinje se je v začetku septembra 2017 udeležila kulinarične delavnice na Akademiji Jezeršek in jo uspešno zaključila. Dve leti nazaj je tudi uspešno zaključila nacionalno poklicno kvalifikacijo za dietnega kuharja. Pridobljena znanja z veseljem uporablja pri vsakodnevnem delu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

 


       Helena Štefanič se je rodila 9. 9. 1958. Odraščala je  v Dolgi vasi pri Kočevju. Osnovno šolo je obiskovala v Kočevju, Srednjo vzgojiteljsko šolo pa v Ljubljani. Študij ob delu je nadaljevala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kot diplomirana vzgojiteljica-svetnica je od leta 1979 zaposlena v vrtcu Kočevje. Že od otroštva se aktivno ukvarja s petjem. Končala je nižjo glasbeno šolo solo petja. Je ustanovna članica in koordinatorka Vokalne skupine Cantate Domino iz Kočevja, ki deluje že od leta 1989. Skupina prepeva različne zvrsti glasbe, prireja letne in božične koncerte, sodeluje na revijah, gostuje po Sloveniji in tujini. Je dobitnica srebrnega priznanja Občine Kočevje ter bronastih in srebrnih priznanj na tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Izdala je tri zgoščenke in posnela glasbo za dva filma o Kočevarskih Nemcih. Od leta 1978 je pevka kočevskega cerkvenega zbora, nekaj let pa je prepevala v zboru Consortium Musicum v Ljubljani. Dve leti je vodila predšolski pevski zbor. Napisala je pesem o Sveti Heleni in jo tudi uglasbila, napisala pa je tudi besedilo za pesem Ljubezen iz Fridrihštajna, ki jo je skupina Cantate Domino zapela ob 20. letnici delovanja. Helena v prostem času rada kolesari. Z možem sta s kolesi romala do vseh za krščanstvo pomembnih romarskih krajev: Svete dežele, Rima, Santiaga de Compostela, Lurda, Fatime, Čenstohove, Međugorja, San Giovanni Rotonda. Je članica Društva katoliških pedagogov Slovenije. Več let je sodelovala v uredniškem odboru revije Duh Assisija, ki jo izdaja slovenska minoritska skupnost. Vrsto let krasi kočevsko župnijsko cerkev sv. Jerneja.

Leta 2001 je v samozaložbi, s podporo Občine Kočevje ter donatorjev iz Kočevja, izdala svojo prvo knjigo z naslovom MESTO POD MESTNIM VRHOM, ki opisuje in z otroškimi ilustracijami prikazuje dvajset kulturnih in naravnih znamenitosti Kočevske. Zavod za šolstvo je knjigo pozitivno ocenil in jo opredelil kot neobvezen dodaten učni pripomoček v kočevskih osnovnih šolah pri predmetu Spoznavanje narave in družbe, kjer se učenci od 3. do 6. razreda seznanjajo z družbenim in naravnim okoljem domačega kraja. Hkrati je knjižica tudi zanimiv vodnik pri spoznavanju Kočevske.

Vaš brskalnik morda ne podpira prikaza te slike.V letu 2006 je pri Celjski Mohorjevi založbi v sodelovanju z Občino Kočevje izdala, drugo knjigo, in sicer zgodovinsko povest z naslovom GRAD NESREČNE LJUBEZNI in podnaslovom FRIDERIK IN VERONIKA NA FRIDRIHŠTAJNU. Tragična zgodba govori o nesrečni ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim, ki je bila še posebej vezana na grad Fridrihštajn na Kočevskem. Velika, iskrena ljubezen bralca vodi k spoznanju, da ljubezni ni mogoče vsiliti ali jo s silo preprečiti.


Vaš brskalnik morda ne podpira prikaza te slike.Leta 2004 sta Helena in Franc Štefanič prekolesarila 860 km dolg »camino« po severni Španiji in prispela na cilj v Santiago de Compostela na grob sv. Jakoba Starejšega. 1200 let staro romarsko pot je Svet Evrope leta 1985 proglasil za prvo kulturno pot združene Evrope. Znani so podatki, da so se v srednjem veku v daljno Španijo podali tudi slovenski romarji. Leta 1429 se je s 60 konjeniki na romanje odpravil tudi celjski grof Ulrik, sin Friderika Celjskega (iz Fridrihštajna). Po večletnem odkrivanju poti, ki je po slovenskem ozemlju vodila od Zagreba proti Trstu, sta zakonca Štefanič 340 km dolgo slovensko srednjeveško pot označila z rumeno školjko in puščicami; tako kot so Jakobove poti označene po vsej Evropi. Leta 2010 sta v samozaložbi izdala kolesarski vodnik z naslovom SLOVENSKA KOLESARSKA JAKOBOVA POT.

 

Vaš brskalnik morda ne podpira prikaza te slike.V letu 2011 je pri Celjski Mohorjevi založbi s podporo Občino Kočevje izdala četrto knjigo z naslovom SVETA HELENA – RIMSKA CESARICA. V njej predstavi mesto cesarice Helene v življenju njenega sina, rimskega cesarja Konstantina Velikega, njeno osebno vero in njena prizadevanja za boljšo krščansko družbo. Sv. Helena sodi med ugledne matere, ki so se zapisale v zgodovino krščanske skupnosti. S svojim sinom Konstantinom je gradila cerkve na najpomembnejših mestih za kristjane v Palestini (Betlehem, Jeruzalem) in Rimu (bazilike sv. Petra, sv. Pavla in številne druge). Helena Štefanič je v knjigi objavila tudi pesem o sv. Heleni, za katero je napisala besedilo in jo tudi uglasbila. Pri Pošti Slovenije je izdala znamko s podobo svetnice, ki jo je za naslovnico knjige narisal, žal že pokojni, akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja.